Bil je torek in začetek turških vpadov. Vsi so se zbirali v mestu, le Janez je bil doma. Sedel je pred gredo jagod in čakal. Bila je sezona za jagode, vsi so jih že imeli, samo on še ne. Uporabil je že vsa gnojila, ampak niso želele rasti. Pri tej njegovi težavi so mu pomagali vsi vaščani, saj je bil dober človek.

Nekega dne je v vas prišel njegov stric, ki ga ni maral. Bil je zelo velik in samovšečen. Ko je videl, da goji jagode, mu jih je uničil. Ker je bil Janez nanj jezen, ga je želel pregnati iz vasi. Vendar njegov stric ni želel oditi in jim je od jeze začel uničevati vas. Ker so ga premagali, je Janeza povabil v boj za preživetje. Janez se s tem seveda ni strinjali in začel je razmišljati: ,,Vem, da me bo premagal.” Tako si je želel, da bi dobil moč in ga premagal. Čez kakšen teden je v vas prišel Peter Klepec. Izvedel je za ta boj in želel jim je pomagati. Z Janezom sta bila v dobrem odnosu in rekel je, da se bo z njegovim stricem boril on. Ko je nastopil dan boja, sta se najprej pozdravila. Janezov stric se je grdo vedel do Petra Klepca, a to ga ni niti malo prizadelo.

Tako mu je Klepec prvo odsekal glavo in vsi vaščani so bili veseli.