Nekoč pred davnimi časi sta  živela kralj in kraljica. Živela sta v lepem gradu za sedmi gorami in sedmimi vodami. Zelo sta si želela, da bi imela hčer.

Čez nekaj časa se jima je rodila prva hči. Kralj in kraljica sta bila tako vesela, da sta priredila slavje. Na tisti dan je na grad prišlo na stotine ljudi. Slavje se je nadaljevalo vse do polnoči. Nato pa se je kraljica prestrašila nevihtne noči. Saj je sanjala, da se ji bo rodila hči, nato pa bo umrla že ob eni sami nevihtni noči. Kralj in kraljica sta bila tako vznemirjena, da  ju nihče ni mogel pomiriti. Nato je kralj iz svojega žepa potegnil pojočo skrinjico. Skupaj sta poslušala to čudovito petje in zraven zaspala.

Naslednje jutro se jima je rodila druga hči. Tisto noč je bila spet huda nevihta. Kralj in kraljica sta bila že spet vznemirjena. Ampak ob igranju in petju skrinjice sta se pomirila.

Jutro po rojstnem dnevu hčere in nevihtne noči princes niso našli. Vsi vitezi, služabniki so ju šli iskat. Dva dni po izginotju dveh hčera se je rodila še tretja hčer. A tokrat se ni zgodilo nič nenavadnega niti nevihtne noči niti slavja.

Ko je najmlajša hči  dopolnila osemnajst let, se je odločila, da gre poiskat svoji starejši sestri. Kralj in kraljica tega najprej nista dovolila. Saj sta se bala, da bosta izgubila še svojo zadnjo hčer, ki je ostala na gradu.

Naslednje jutro je odšla, hodila je po  močvirnatem gozdu čez sedem morij in tri gore, da je našla prvo sestro. Prvo sestro je našla v majhni vasici, kjer je delala, da bi zaslužila za preživetje. Skupaj sta odšli naprej iskat še najstarejšo sestro. Vedno bolj se je začenjalo mračiti in mrzlo je bilo. Zato sta se spočili v bližnjem mestu in zjutraj nadaljevali pot naprej.

Čez tri leta sta se vrnili nazaj h gozdu. Povedali sta, da najstarejše sestre nista našli.

Čez dve leti sta jo ponovno šli iskat. Končno sta jo našli. Ampak na žalost je bila mrtva. Ležala je sredi močvirja in krvavela je. Iz lesa sta ji izdelali posteljo in jo s posteljo ter najstarejšo sestro popihali proti gradu. Kralj in kraljica sta videla, kako dve sestri prihajata  proti gradu. Bila sta zelo srečna, dokler nista videla, da je najstarejša hči mrtva. Nato se je najmlajša spomnila na pojočo skrinjico. Odšla je v kraljevo in kraljičino sobo, vzela pojočo skrinjico ter hitro odtekla do njene sestre. Najstarejša hči je povedala, kdo jo je hotel ubiti. Kralj je poslal svoje stražarje, naj poiščejo tega moškega.

Čez eno leto so stražarji in tisti moški prišli h gradu. Ugotovili so, da je ta moški princ. Tega princa so dali usmrtiti.

Vsi so skupaj živeli do konca svojih dni, mogoče še danes.