Spremenjen konec bajke Orfej

V grški deželi Trakiji je pred davnimi leti živel sloviti pevec Orfej. Igral je na liro in ob tem je znal tako lepo peti, da je očaral vse in vsakogar. Ptice so obmolknile, da bi poslušale njegove pesmi, živali so zapuščale gozdove in mu sledile. Tudi reke so se očarane ustavljale ob njegovih Toda sredi poti se je zavedel, da ne sliši Evridikinih korakov. Blazen od skrbi, da se ji ni kaj pripetilo, je pozabil navodila vladarjev podzemlja in se je obrnil. Zadnja stvar, ki jo je videl, je bil v daljavi izginjajoči Evridikin obraz. Orfej jo je še drugič izgubil in tokrat dokončno. Nesrečni pevec se je vrnil na svet in žalosten blodil po deželi. Njegove pesmi so bile neskončno žalostne.

In res Orfej ni pogledal nazaj in uresničila se mu je največja želja na svetu. Evridika je ostala živa. Nato je Orfej naučil peti še Evridiko in skupaj sta zelo lepo prepevala po celem svetu.

Nekega dne je Orfej Evridiki rekel, da bi želel imeti vsaj enega sina. Dobila sta sina in hčer. Ko sta se Orfej in Evridika postarala, sta se odločila, da bosta prenehala peti. Zato sta vprašala sina in hčer, če bi nadaljevala z njunim petjem. Njuna potomca sta privolila in nadaljevala delo staršev. Kmalu sta Orfej in Evridika umrla. Njuna otroka sta dolgo žalovala za starši.

Nekega dne je sin zagledal očetovo liro in je takoj začel igrati nanjo.