Urškin dnevnik

Podvodno kraljestvo, 2. 3. 1834

Dragi dnevnik!

Čez en mesec bo 4 leta, odkar sem nazadnje stala na kopnem. Odkar sem se nazadnje pogledala v ogledalo. Oh, kako pogrešam prejšnje življenje. Ko sem tistega dne odšla na ples, nikoli nisem vedela, da se bo to zgodilo. Sploh nisem vedela, zakaj sem prišla sem.

Prve tri dni je bilo najhuje. Povodni mož me je zaprl v temno sobo. Dobivala sem 2 obroka na dan. Sploh mu ni bilo mar zame. Zakaj je potem sprejel povabilo na ples? Potem ko sem se že navadila, me je spustil v svoj dvorec. Eno leto kasneje mi je komaj povedal, zakaj sem sploh prišla sem. Govoril je neumnosti. Rekel je, da sem se poigravala s fanti, da sem bila koketa. Vse to je bilo neumno. Hotela sem najti samo svojega pravega partnerja. Nisem jaz kriva, da sem najlepše dekle. No, takšno je bilo moje mišljenje pred 2 letoma. Danes, ko moram vsak dan čistiti celo kraljestvo s 4 nadstropji, imam veliko časa za premislek. 3- krat na teden plešem po cele dneve z rumenim junakom. Prvi dan v kraljestvu sem ugotovila, da je nekaj več, da je povodni mož. To me ni presenetilo. Poleg čiščenja in plesanja moram vsak dan znova razporediti pesek iz kamenčkov, če hočem dobiti ogledalo. Danes mi je že vseeno za ogledalo. Vseeno mi je, kako izgledam. Večkrat sem že poskusila zbežati. A spomnim se samo, kako se zbudim v kraljestvu. Povodni mož pravi, da je kopno previsoko in lahko izgubim sapo. Ne verjamem mu. Nikoli mi ni povedal, kako potem diham v kraljestvu s polno vode.

Povodni mož mi je obljubil, da bom po petih letih lahko odšla. Če dobro premislim, se ne bi vrnila. Na kopnem nimam nikogar. Povodni mož je postal moj zelo dober prijatelj. Čeprav bi rada nehala čistiti kraljestvo vsak dan. Ko se bo izteklo mojih 5 let, bom ostala tukaj. Na kopnem nisem bila zares srečna.

Potrebovala sem spremembo. S povodnim možem se bom poročila in zaživela v podvodnem kraljestvu za vedno.

Spremenjena Urška