Nekoč, ko je bilo na Zemlji še vse drugače, so živeli štirje elementi: voda, zemlja, zrak in ogenj. Imeli so čarobne moči, ki so jih uporabljali samo za dobra dela, da so pomagali vsem rastlinam in živalim.

Voda je skrbela, da so nastajale potoki, reke in oceani ter da nobena rastlina in žival ni ostala žejna. Zemlja je lahko premikala prst s svojimi mislimi. Poskrbela je, da so bila polja rodovitna in rodila veliko dobrih sadežev. Tudi zrak je imel pomembno nalogo, saj je prinašal svež vetrc in pomagal čebelicam opraševati. Element ognja pa je bil zelo močan, imel je moč sonca, vendar se je počutil nekoristnega.

Voda, zemlja in zrak so lepo sodelovali skupaj, ogenj pa je vedno, ko se jim je želel pridružiti, vse zažgal. Zato je postajal vedno bolj jezen in si je naredil načrt, da bo uničil vso Zemljo. Ustvaril bi še več elementov ognja, da bi prekrili vso Zemljo. Ostale elemente bi pa uničil.

Nekega dne se je vodi zazdelo zelo čudno, da ognja že dolgo ni bilo k njim. Pogledala je po celem svetu in ga našla v jami ter rekla: »Ogenj, pridi ven in se nam pridruži.« Ogenj pa je rekel: »Ne bom več prišel ven, saj sem nekoristen. Prosim odidi.«

Voda se je naredila, da odhaja, vendar se je skrila za veliko skalo, tako da je slišala njegov načrt, kako želi uničiti vso Zemljo. Voda je takoj šla povedat zraku in zemlji ogenjčkov načrt.

Voda, zrak in zemlja so vedeli, da je ogenj koristen, zato je voda rekla, da se morajo pripraviti in ga spomniti, kako zelo je koristen, in da morajo vsi skupaj sodelovati. Elementi so vedeli, da nimajo moči krotiti ali spreminjati drugega elementa. Zato je voda dobila idejo in počakala na noč. Medtem sta zrak in zemlja opazovala ogenjčka. Ko je bila noč, je vodica prosila Luno: »Luna prosim pomagaj. Moj prijatelj se počuti nekoristnega. Prosim, daj mi moč, da ga bom lahko za trenutek ujela in ga prepričala.« Luna ji je dala moč in vodi je bilo zelo všeč.

Takoj je šla do ogenjčka in ga znova želela prepričati, da morajo vsi štirje sodelovati skupaj. Ogenj pa je rekel: »Ti nisem že povedal, da me pusti pri miru!« Takrat je voda vedela, da bo morala uporabiti moč Lune. Svoje roke je usmerila proti ognju, vendar ga ni pogasila, ampak ga je dala v vodni mehurček. Voda mu je rekla: »Ti mogoče misliš, da nisi koristen, ampak si. Tvojo toploto potrebujejo vse rastline in živali. Skupaj moramo sodelovati, saj brez tvoje toplote sem jaz samo led.« Čarobni vodni mehurček in besede vode so spomnile ogenjček, da je koristen.

Začel se je nov dan in spet so vsi skupaj delali nov svet. Vedeli so, če bi vsak element delal za sebe, ne bi naredili lepega sveta. Zato še danes sodelujejo vsi štirje elementi skupaj in ustvarjajo Zemljo, kjer vsa bitja živijo v harmoniji.