Nekoč za davnimi gorami so živeli trije škratje, ki so iskali zaklad, ampak ga niso našli. Nekega dne je priletela ptica z zemljevidom. Na zemljevidu je bila pot do zaklada.
Ko so šli z zemljevidom v rokah na pot, so ga našli.
Živeli so srečno do konca svojih lastnih življenj.
Nekega dne je v deželo prišel bogat princ z ogromno denarjem. Rekel je, da dobijo vse, če mu v zameno dajo ženo za poroko. Vsi so hoteli denar, a nihče ni hotel k princu. Dal jim je dve noči.
Naslednje jutro je hotela kraljeva hči k princu. Oče ni hotel, saj ni hotel, da bi mu hči odšla. Hči je bila zelo vztrajna s svojim prepričevanjem: Naposled je oče popustil in ji dovolil. Nato pa je …
Nekega popoldneva so princeso prišli obiskat snubci in ji prinašali najlepša darila na svetu. Ona ni nikogar sprejela, najraje je imela svoje golobice. Eden od snubcev tega ni sprejel, zato je neko noč ob polnoči, ko je princesa spala, izpustil njene golobice. Princesa ga je slišala, ko je zaloputnil z vrati. Šla je pogledat, če so njene golobice še vedno ob njej. Ko je prišla do kletke, se je ozrla v Luno in videla svoje golobice leteti daleč stran.
Princesa je od žalosti umrla in strašila po mestu ter iskala svoje golobice.
Pred davnimi časi je živel princ. Živel je v neki deželi, imel je kmetijo.
Nekega dne je šel potovat v daljne kraje, s seboj je vzel kravo. Ko je prispel, je imel veliko srečo, našel je velik kos zlata in proslavil z ljudmi, ki so živeli tam. Ubili so kravo, si jo spekli in se veselili.
Tisto noč se je zbudil, ugotovil je, da nima zlata, tako je sledil stopinjam. Ko je našel tatu, ga je zaprl v kočijo. Na poti domov je začel tat razbijati. Ko je prišel, je tatu dal policiji, ki ga je zaprla za vse večne čase.
Ustvaril si je družino. Zlato je porabil za kmetijo in hišo.
Živeli so srečno do konca svojih dni.
Bil je kovač, ki je rad opravljal svoj poklic. Imel je sovražnika, ki mu je hotel ukrasti poklic. Vedno ga je zasledoval in vedno se je skoraj izdal.
Lepega večera je ugotovil, da ga nekdo zasleduje. Hotel je ugotoviti, kdo je to. Njegov sovražnik je tega imel dovolj, zato je želel z njim obračunati. Takrat ge zagledal ga zvezal in dal v kočijo. Prijazen delavec se je zbudil in je s pomočjo noža uspel prerezati vrv.
Ko sta se ustavila, je odprl vrata. Delavec je skočil nanj in ga začel tepsti …
Šeherezada je spet pripovedovala o duhu iz steklenice.
Bila je deklica, ki je v reki našla steklenico. Odprla jo je in iz nje je prišel duh. Rekel ji je: »Povej mi, kako želiš umreti.« Rekla je, da noče umreti. On pa je vztrajal in rekel: »7 let sem že v steklenici. Dejal sem si, da tisti, ki me reši, mora umreti.« Ona ga je vprašala, kako je sploh prišel v steklenico. Potem ga je odnesla v morje.
In naslednjič ga je spet našla.
Pred davnimi časi sta gospod in gospa opica z letalom strmoglavila v puščavo. Dolgih 12 dni sta hodila, dokler nista našla puščavskega templja.
Ko sta ga le našla, sta ga šla hitro pogledat. Ko sta stopila vanj, je bilo zelo temno in strašno. Malo sta se razgledala in videla velike stopnice, ki vodijo v spodnje nadstropje. Popotnika sta stopila v sobo. Soba je bila napolnjena z vrati, na koncu sobe pa je stal velik diamant.
Šla sta ga pobrat in zadnja vrata so se zaprla, druga pa obrnila in iz njih so prišli …
Nekega jutra se je kraljica zbudila iz groznih sanj. Sanjala je, da se je zbudila, in kot vsak dan odšla na zajtrk. A tokrat je zanj dobila le rezino jabolka in tako tudi za kosilo in večerjo. Odšla je v kuhinjo in prosila za večji obrok, ampak ga ni dobila.
Nato se je odpravila v mesto po nakupih. Ljudje so hodili po rokah in tudi trgovine so bile obrnjene na glavo. Kraljica je prišla v narobe obrnjen svet.
Naslednje jutro se je spet zbudila in pred seboj zagledala pravi živilski vrt, od zajcev, medvedov itd. Vse je bilo v njeni spalnici.
Tretje jutro se je zbudila na bogato okrašenem drevesu. Kakšne sanje pa je imela naslednje jutro …
Majhen deček je ostal sam na ulici. Oče mu je umrl takoj po tem, ko se je rodil, mama pa služi denar v bolnišnici. Po očetovi smrti sta živela sama, vendar nista bila revna.
Ko je mama odšla v službo, je zaklenila vrata,deček je ostal zunaj. Sedaj trpi na ulici. Sreča je, da obstajajo dobri ljudje, ki mu dajo hrano ter vodo. Oblačil ne rabi, saj je bilo poletje in je na sebi nosil hlače, spodnjice ter kratko majico.
Ko se je mama vrnila, ni vedela, kako se mu naj oddolži. Oddolžila se mu je tako, da en mesec ni hodila v službo in se je posvečala sinu.
Živela sta srečno do konca svojih dni. Ampak …
S pripovedovanjem zgodb si Šeherezada podaljšuje svoje življenje. Sultan Šahrijar je namreč razočaran in besen zaradi ženske nezvestobe, zato dá vsako ženo po poročni noči ubiti. Vezirjeva hči Šeherezada si življenje podaljšuje tako, da Šahrijarju vsako noč pripoveduje zgodbe, pripoved pa proti jutru pretrga na najbolj napetem mestu, tako da ji sultan vsakič podari življenje še za eno noč. Po tisoč in eni noči Šahrijar ne more več brez nje in tudi njegova jeza se poleže. Tako si Šeherezada s svojimi zgodbami reši življenje in postane kraljica.
10. noč
Nekoč je živel kralj, ki je imel hčerko. Hčerka je bila zelo lepa. Imel je še dve sestri. Najmlajša je bila najlepša. Nato je minilo leto in nato sedem let. Ko je oče ugotovil, da je star, je poklical hčerko. Hčerke so si morale najti moža, ki bo primeren za princa. Mora biti lep, prijazen, močam.
Hčerke pa so šle po vasi. V vasi so našle takšne in drugačne prince.
Najmlajša je odšla k eni revni družini. Tam je bil mladenič, ki je bil zelo lep. Mladenič je bil močan, prijazen, lep. Najmlajša ga je takoj odpeljala domov. Doma pa sta bili tudi najstarejši hčerki. Ena je pripeljala močnega mladeniča. Njen je bil všeč, a kralj ga je vrgel ven. Drugi se je zgodilo enako. Najmlajši mladenič je bil kralju všeč.
Nato je bila poroka in živeli so srečno do konca svojih dni.