galeja, april 1470

Dragi dnevnik,

sem galjot, vojni ujetnik in služim svojo kazen na trgovski in vojni ladji galeji. Delo je naporno, saj moramo veslati neprestano po več ur dan za dnem.

Petnajstega marca 1470 so me na galejo strpali skupaj z 299 ujetniki. Bilo je zgodaj zjutraj, bila je še tema. Ko smo čakali na izplutje, sem prosil boga, da bi čim hitreje in srečno prišel domov. Ob izplutju galeje nas je že rahlo pobožalo sonce. Morje je bilo mirno niti sapice ni bilo, zato smo bili primorani veslati v visokem tempu. Veslal  sem samo čez dan, saj  so me dodelili za dnevno izmeno. Ko je začel padati mrak, so nas zamenjali galjoti za nočno izmeno. Bil sem zelo vesel, da sem se lahko po mnogih urah veslanja odpočil. Strpali so nas v podpalubo, kjer je vsak dobil košček starega kruha, ki je bil trd kot kamen. Po končanem obroku sem odšel spat na deske, ki so že skoraj zgnilile. Pred spanjem sem prosil boga, da naj me čim hitreje odnese na cilj in nazaj. »Le vlec, le vlec, veter hladan, veter hladan, veter močan.« Nato sem od utrujenosti zaspal.

Naslednji dan šestnajstega marca 1470 sem se zgodaj zjutraj spet zbudil, saj je galejica naenkrat nepričakovano pospešila. Šel sem pogledat na palubo. Ko sem pokukal skozi luknjo, ki  ločuje podpalubo in palubo, so me videli. Pritekli so k meni in me začeli bičati. Na pomoč mi je priskočil drug galjot, vendar je bil tudi on bičan, vržen v globine morja. Bil sem zgrožen, saj je bila moja krivda, da je pokukal na palubo, ko ne bi smel. Dodelili so mi nočno in dnevno  plovbo, prav tako sem moral za kazen pomiti celo palubo. Paluba je bila zelo plesniva, zato je delo šlo po polžje. Ko se je zdanilo, sem spet moral na dolžnost. Veslati sem moral en dan neprestanoma brez vode in hrane. Med veslanjem sem bil pripravljen darovati bogu haljo in zlat prstan, da bi bog poslal veter, ki bi mi olajšal delo. Bog je mojo željo po molitvi uslišal: »Le vlec, le vlec, veter hladan, veter hladan, veter močan.« Veter je galejico močno potegnil proti kopnemu.

Nadaljnje prigode na galeji bom napisal jutri, saj moram veslati podnevi in ponoči. Tako sem že trujen, da bi lahko stoje zaspal.

Se vidiva jutri, dragi dnevnik.

Utrujeni galjot