Tržačanovo življenje

Sprva me je Matevž kupil v Trstu in med odpeljal k sebi domov. Bil sem zelo šibek in slaboten. Tam me je razkazoval vsem, ki so prišli mimo. Izkazoval mi je silno ljubezen in to kazal tudi vsem ostalim. A kljub silni ljubezni sem bil še vedno slaboten in suh. Bil sem sestradan, saj mi Matevž ni dajal dosti za pod zob. Veliko ljudi mi je govorilo, da me bo Matevž enkrat umoril.

Nato pa se je Matevžu rodil sin. Od takrat naprej so me tepli. Ta otrok je bil obilen in negovan. Velikokrat sem mu zavidal, da je dobil veliko. Jaz pa nisem dobil skoraj ničesar za jest in sem bil še vedno slaboten ter suh. Najedel sem se le dvakrat na leto. Velikokrat sem občutil moč Matevža na sebi, saj me je vsaki dan pretepal. Tudi gospodinja me je pretepala. Velikokrat mi je bila podtaknjena neka neresnica. Na koncu me je neke noči, ko se je vrnil iz gostilne, zbudil in me pretepel. Bil je pijan in preklinjal je vse Tržačane vsepovprek.

Nekega sončnega dne sem ležal pod hruško ves slaboten, sestradan in suh, da so me bile še same kosti. Mimo so hodile vaške ženice, ki so me spraševale, če sem v redu. A niso ničesar storile. K meni sta pristopili Maruša Repulja in Mica Zdihovalka. Rekli sta mi, da umiram. Vprašali sta me tudi, če kaj jem. Odgovoril sem, da še jem, zato sta mi odgovorila, da še nisem povsem pri koncu.

Jeseni pa sem bil zelo slaboten. Ves slaboten in  sestradan sem sedel pod hruško. Še zadnjič sem ugriznil v sočno hruško, sklenil tanki ročici in zaspal. Takrat sem umrl.

Sprva me je Matevž kupil v Trstu in med odpeljal k sebi domov. Bil sem zelo šibek in slaboten. Tam me je razkazoval vsem, ki so prišli mimo. Izkazoval mi je silno ljubezen in to kazal tudi vsem ostalim. A kljub silni ljubezni sem bil še vedno slaboten in suh. Bil sem sestradan, saj mi Matevž ni dajal dosti za pod zob. Veliko ljudi mi je govorilo, da me bo Matevž enkrat umoril. Nato pa se je Matevžu rodil sin. Od takrat naprej so me tepli. Ta otrok je bil obilen in negovan. Velikokrat sem mu zavidal, da je dobil veliko. Jaz pa nisem dobil skoraj ničesar za jest in sem bil še vedno slaboten ter suh. Najedel sem se le dvakrat na leto. Velikokrat sem občutil moč Matevža na sebi, saj me je vsaki dan pretepal. Tudi gospodinja me je pretepala. Velikokrat mi je bila podtaknjena neka neresnica. Na koncu me je neke noči, ko se je vrnil iz gostilne, zbudil in me pretepel. Bil je pijan in preklinjal je vse Tržačane vsepovprek.

Nekega sončnega dne sem ležal pod hruško ves slaboten, sestradan in suh, da so me bile še same kosti. Mimo so hodile vaške ženice, ki so me spraševale, če sem v redu. A niso ničesar storile. K meni sta pristopili Maruša Repulja in Mica Zdihovalka. Rekli sta mi, da umiram. Vprašali sta me tudi, če kaj jem. Odgovoril sem, da še jem, zato sta mi odgovorila, da še nisem povsem pri koncu.

Jeseni pa sem bil zelo slaboten. Ves slaboten in  sestradan sem sedel pod hruško. Še zadnjič sem ugriznil v sočno hruško, sklenil tanki ročici in zaprl svoje trudne oči.